Moj
prijatelj Džoni,
Džoni
'z Maribóra,
z enakimi
patroni
strelja
se kot jaz,
biti mu
nagaja,
in ga
brez premora
z
mislimi obdaja,
mu
temni obraz…
Kriv
je, ni dileme,
enega premore,
in ga
brez zavore
v
ravnanja tke,
niso
pustne šeme
mu
razveseljive,
pa pod
njih lažnive
nikdar
ne dospe…
Moj
prijatelj Džoni
slika je
defekta,
ni kot
vsi poltroni,
da bi
tlačil se,
a tako
ne znese,
ne rodi
efekta,
da se
Svet obnese
rit
obvezna je!
Ni komentarjev:
Objavite komentar