Nekaj nedvomno nedvoumnih…

Človeku je povsem nesmiselno iskati smisel življenja sredi občega svinjaka! Kot edina smiselnost se namreč lahko izkaže razkrivanje Resnice, pa še ta smiselnost je vprašljiva, v kolikor razkrita Resnica ne vodi v spremembe.

 

Ne delam zato, da bi žrl in se zabaval, pač pa jem, in do ugodja dospevam, da zmorem početi.

 

Še najsvetlejše ideje v parkljih »oportunističnih« svinj tonejo v blato.

 

Pameti ni, da pametuje, čeprav se prav s tem v neumnosti razkriva. Ji je pa v olajševalno okoliščino šteti to, da – ko bi v sebi ustreznem okolju živela, kot neka plemena to počno, v nekih pragozdovih, bi, krepko manjša, kot se napihuje, in kot neznaten delček vsega, normalneje delovala, pa četudi se ne bi mogla izogniti bogovom in ostalim svojim blodnjam.

 

Lastijo si zasluge za ustvarjeno dobro, čeprav je njih prispevek, celo »zapovedan«, takšne narave, da bi ga bilo moč doseči bodisi z volom, bodisi s strojem.

 

Črv razkraja, da ne bi prevladalo slabo, človejak razkraja, da dobro ne more zaživeti.

 

Ko bi verjel v »boga«, bi jim smisel našel v podobah »božje kazni«, ker pa ne verujem, jim tudi smisla ne morem najti.