Beda obča…

Ob uspehih »skupnosti« se bijejo po prsih (po glavah bi donelo!), ob neuspehih na druge kažejo… čeprav je resnica povsem drugačna, in zmorejo biti uspešni izključno pri doseganju neuspehov!

 

Njihov zdaj-pa-vemo je nikoli dokončana zgodba, ki bebavosti vzbuja občutke »modrosti«.

 

Ko bi človeško obstajalo po njihovih pojmovanjih, človeka sploh bilo ne bi!

 

Sila čudno – nimajo lastne preteklosti, razžirajo sedanjost, obenem pa se bodočnost nahaja v njihovih krempljih.

 

»Vrednote« jim gredo skozi želodec in mednožje… pravzaprav, ko bolje pomislim – skozi rit.

 

Niti tega ne vedo, kaj govorijo, kako bi šele vedeli o čem?!

 

Povprečje je miselno-čustvena beda, njegov »boljši svet« pa se nahaja v septičnih jamah.