Ni bolj
umazanega absurda, kot je tisti, znotraj katerega vsi
najprej-moraš-imeti-rad-SEBE o ljubezni govorijo… kadar sebičnost razpreda o
dobroti… kadar preračunljivost o poštenosti govori!
Ni bolj
umazanega absurda, kot je tisti, v katerem žival iste besede kot človek
uporablja, a za povsem drugačne(a) vsebine in izkazovanja! Živalske(a),
kakopak!
Radi
imajo ugodja, lastna, vsa, do občutkov varnosti, ne-samosti, pripadnosti. In
dobrodošli so tisti, ki jim ta ugodja vzbujajo.
»Dobri«
so takrat, kadar se sebi ne potrebujejo odpovedovati, sebe spreminjati, po
ne-svoje početi.
»Pošteni«
takrat, kadar jim priložnost ne omogoča pravih podob razkriti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar