Odštevam…

Ko smel se na krilih bom vetra podati,

prav nič več ne bo mi zmotilo želja,

sem pekel v življenju že zmogel spoznati,

misleč, da lebdim na dosegu neba…

Ne vem kdo narisal je zvezde varljive,

in žarke puhteče v globine teme,

prehitro končajo se slike lažnive,

prehitro še upanje slednje umre…

Pripravljen na mir, in na večno tišino,

ničesar več ni kar mi moč je vzet,

odevam se v kamen, da tam, pod lupino,

odštejem do konca kar je za odštet…