Človeku je bolje…

Med drekom je zvezde brezupno iskati,

če so, so, umrle, nevredne postale,

nič lepega v dreku ne zmore sijati,

še sanje v njem bodo hitro končale…

 

V poplavi smradu ničeve praznine,

v poplavi brezdušnih in sprijenih spak,

kar Dobro se znajde, brez možnosti mine,

še preden konča svoj začetni korak…

 

Človeku ni v svinje, v sebično golazen,

sred nje brez srca bi, brez duše ostal,

in potlej bi taval raztrgano prazen,

v goltavem hlastanju nevredna žival…

 

Že bolje, da sanje do konca odpravi,

vse upe prežene, in z njimi željé,

da v ranah, ki čas jih nikdar ne pozdravi,

vsaj v mislih posega na zvezdno poljé!