Ko mi
živce malodane do sesutja pripelje… njen objem, njena prižetost k meni, njen
milozvočen »tata«, z vso toplino posijejo v mojo dušo.
Vem,
dete, da ne moreš drugače, a to moje védenje ne lajša trpljenja, niti za kanček
življenja ne lepša, predvsem pa nikakor ne prispeva k naklonjenosti do tistega,
ki je za to kriv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar