Živali so
pomembni tisti, ki napajalnik izumijo, in skrbijo, da je vselej piti iz njega…
ki korito naredijo, in pazijo, da se mu dno ne osuši… ki streho postavijo, in
zidove, da dež ne nadleguje, toča ne bije, veter ne mrazi… skratka – da je rit
sita, v čim bolj udobnem ter zadovoljena.
No,
vsaj toliko so ji pomembni, omenjeni tisti, da jih slavi-in-časti, ob
določenih, zapovedanih dneh…
Zapovedi,
prepovedi, predpisi… prav zaradi živali obstajajo, a so ji v napoto, celo v
breme… razen takrat, seveda, kadar njeno rit pred ostalimi ritmi ščitijo.
Knjige
ji ne dajaj, v najboljšem primeru jo bo po-svoje obravnavala, pa, če je že
požrla ne bo, se je bo na svojstven način »dotaknila«!
Družbenih
norm ji ne omenjaj, prek hlevskih ne zmore seči. In – čim manj jo v delo
vpregaj, da ne boš nenehno mukanja o krivičnem svetu poslušal! Delo namreč za
njeno pridnost niti malo ni zabavno.
Da,
resnično, ti, bog, če drugega nisi bil zmožen, potem ti tudi tega ni bilo
treba!
Ni komentarjev:
Objavite komentar