Ko pesnik ne bi pesmi imel…

Ko pesnik ne bi pesmi imel…

kam k miru bi hodil, kje k nebu, kaj klel,

kako bi v temačnem se dan mu porajal,

kako bi k lepoti, za ščep vsaj, vztrajal?!

 

Ko pesnik ne bi pesmi imel…

kdo videl bi v cvetu trenutek vesel,

kdo v ptice žgolenju bi zrl simfonije,

kdo grel bi dežinko, ko v dlan se razlije?!

 

Ko pesnik ne bi pesmi imel…

kako bi do duše kipenja dospel,

medtem ko podajal v zaman hrepeneče

bi se med podobe lažnive zgolj sreče?!

 

Ko pesnik ne bi pesmi imel…

le kje daroval bi, le kje dogorel?!

Brez kril bi le čakal, da prazno mu mine,

v vesolju brezdušne, ničeve praznine!