Imam
vprašanje zate, sila preprosto je, le – nikar se ne trudi pretirano nanj
odgovora iskati, zna biti, ta odgovor, sila »nerodna« zadeva. Ti pa nisi
usposobljen, in zmožen, tega, da bi se zares s seboj soočil, da bi zares v sebi
stvari na neka, recimo temu prava, mesta razporejal, in to povsem na novo,
drugače, kot doslej, počel…
Vem, da
veš, o tem, da je obče mentalno, potemtakem umsko stanje – beda! Popolna beda.
V konkretnem svetu je NE-umnost zakonitost, tako je to stanje razširjeno, celo
kot »normala« pojmovano, pri občih, seveda.
Kdor je
NE-umen, ta se z NE-umnostjo izkazuje na vsakem koraku, povprek in dosledno.
Drugače tudi ne (z)more.
Umnost
bo izpovedala lastno NE-védnost, tam, kjer ničesar ne pozna, ali pa krepko
premalo, za to, da bi védela, dočim bo na drugi strani, tam, kjer pa ve, znala
svoje poznavanje pojasniti, ga argumentirati, braniti in ubraniti. NE-umnost pa
ne, ona vse, povsod in vedno – »ve«…
Če za
nekoga vem, da je bedak, da pojma o pojmu nima, takrat ne bom, tako vsaj
domnevam, upošteval njegovih »spoznanj«, njegovih »resnic«, njegovih ravnanj,
pač pa se bom izkazoval v popolnem nasprotju od tistega, s čemer se, in kakor
se, izkazuje on. Na celi črti bom tako počel, kajti tudi ne-umnost je na celi
črti ne-umna…
Značajsko
gledano, tam, kjer ti je bilo, še od malega, dopuščeno to, da si (bil) TI, tam
si tudi danes TI, in kot tak popolno nasprotje občestva! Izkazuješ se z
načelnostjo, potemtakem premoreš svoj obraz, enega samega, premoreš hrbtenico,
zahvaljujoč njej tudi vztrajnost, ohranjanje tega enega in istega obraza! Ne
izkazuješ se s pogoltnostjo, s pohlepom. Ne izkazuješ se s hinavščino, z lažmi,
s potuhnjenostjo. Izkazuješ se z uvidevnostjo, s samo-kritičnostjo, pa – čeprav
si, morda, tudi ne-zadovoljen z določenimi svojimi ravnanji, bi jih, ko bi ti bilo
dano, znova, enako, v svojem začetku, ne-vedno živetje, ponovil, ker si ravnal
v lastni spontanosti, iskrenosti, v prepričanju, da je tako pravilno ravnati!
In nikoli nisi živel tako, da bi nase mislil, v nekem občem smislu, pač pa si
mislil na tisto, in o tistem, v kar si verjel, čemur si svoje obstajanje
zaprisegel. In se je nahajalo daleč stran od nekih zidov, nekega pleha,
denarja, s krožnika kipečega obilja…
Ne, na
področju osebnostnih značilnosti še zdaleč nisi takšen, kakršni so malodane
vsi! Je pa zanimivo, to, da pa se, na določenih področjih, izkazuješ s
popolnoma identičnimi pojmovanji, in ravnanji (generalno gledano, seveda, ne v
posameznih odtenkih), kot so pojmovanja in ravnanja teh vseh. In iz tega izhaja
to, moje, sila preprosto, vprašanje: če veš, da imaš z mentalno bedo opraviti,
če veš, da ni zmožna drugačna biti, nikjer in nikdar – kako, za vraga, zmoreš
neka pojmovanja in ravnanja z njo deliti?! In ji, s tem, biti – popolnoma enak!
Ni komentarjev:
Objavite komentar