Poznati
nekoga ali poznati njegovo živetje, to sta popolnoma različni zadevi…
O nekom
lahko vem vse kar, kdaj in koliko ter kje počne, pa to še ne pomeni, da ga
zares poznam, da vem o njem, in obratno – lahko bore malo vem o njegovem
početju, pa ga poznam bolje, kot tisti, ki z njim deli čas…
Že res,
da vsakdo pogojuje, oblikuje svoje živetje, in je res tudi obratno, da
doživeto, da izkušnje pogojujejo njegova ravnanja (ne nujno tudi njega!),
pomeni, da gre za sopogojevanje, za interakcijo, a kljub temu zmore biti med
poznavanjem ravnanj in poznavanjem tistega, ki ravna, gromozanska razlika…
Ravnanja
so namreč samo posledice določenih stanj, obenem pa so edino, kar je moč
zaznavati s čutnim zaznavanjem (edini način »spoznavanja resnice« nagonske
pameti!), in so lahko, ta ravnanja, z različnimi vzroki pogojena, z vzroki, o
katerih morda ničesar ne vemo, še huje, večinoma tudi tisti, ki se z ravnanji
izkazuje, o njihovih dejanskih vzrokih ne ve.
Da,
tako vse-vedoči smo, da niti o sebi poglavitnega ne vemo. Da bi vedeli, je
treba pod površje dospeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar