Ne
sprašuj me kako je prav, ker po tvoje ne želim, ti pa po moje ne zmoreš.
Priznam
ti, da si celo znanstvenik, vendar, ne zameri, znanstvenik za neumnost.
Vsekakor,
razumem tisto, kar mi poveš, a ti ne razumeš tistega, o čemer govoriš.
Jaz sem
hodil v šolo zato, da sem se v živetju učil, ti pa hodiš v živetje, da brez
šole niti formalno pismen nisi.
Sem na
slabšem, kot si ti, tebi je vse normalno, jaz pa moram oči naprezati, da vsaj
tu in tam pikico normalnega vidim.
V
tvojem zrcalu bi se jaz kot svetnika videl, v mojem pa tebi hudič ne bi mogel
konkurirati.
Seveda
sem za to, da imaš brezmejno svobodo, le o tem se morava dogovoriti, v katerem
pragozdu naj bi ti tako bilo.
Tu in
tam imava celo kakšno stično točko, denimo – oba hodiva v živalski vrt gledat
sorodnike. Tvoje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar