Da,
same floskule, neka prazna besedičenja so jih, s katerimi se, poleg neumnosti,
ki jih v praksi izvajajo, izkazujejo…
Pravijo,
da sveta ne moreš spremeniti drugače, kot da najprej – spremeniš sebe.
Bedarija, popolna bedarija, vsaj v njihovem primeru, zagotovo. Pojasnim,
kakopak, čemu tako trdim…
Kot
prvo – trdijo, da je živeti lepo. Še enega izmed njih nisem srečal, ki bi
drugače. Domnevam, da ne moreš lepo živeti, v kolikor živiš v sebi NE-lepem
okolju. Takšno okolje te namreč v slabo voljo spravlja, te muči, duši, in
prepričan sem, da nezadovoljstvo, kakršno bi porajalo takšno okolje, ni prava
pot do njihovega živeti-je-lepo. Pa me zanima – čemu, za vraga, pa bi
spreminjal-svet, če ti je na njem, natanko takšnem, kakršen je – živeti lepo?!
Kot
drugo – zase trdijo, da so dobri, pošteni, pridni, sposobni, ma, lepota vseh
lepot, in me tudi s tem v zvezi zanima – zakaj, hudiča, bi samega sebe
spreminjal, in postal ne-dober, ne-pošten, ne-priden, ne-sposoben?!
Kot
tretje – že res, da bolj bebavih bitij, kot so človejaki, še nisem spoznal
(dvomim, da obstajajo takšna, ki sama sebi »luknjo kopljejo«), vendar – moraš biti
hudičevo tumpast, pa da ne veš, da mimo svoje naravne zasnovanosti ne moreš, pa
če bi še tako to želel! Ne da se, Narava ti je dala natanko takšne zmožnosti, s
kakršnimi se izkazuješ, in s kakršnimi ti je sredi svinjaka lepo!
Da, ko
bi vsaj pomislili… če že za mišljenje niso porojeni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar