Če iščeš me…

Če iščeš me… ne bo ti žal,

če krenil sploh ne boš.

Nisem zaman na breg zbežal,

v okrilje trt, dreves in rož.

Jaz nisem ti, ti nisi jaz,

med nama pa prepadi.

V prazno bi odtekel čas,

to pa mi ni v navadi.

Saj ni, da ne bi več dajal,

a uzde zategujem,

ker – vse, kar sem doslej razdal,

zvečine obžalujem.

Pa dvomim, da natanko ti

mi zmoreš up prižgati,

da v večnost neko luč gori,

in ne da krene žgati.

Ne vem, morda pa to bi znal,

a tvegal bi z razkritjem,

zaupanje sem že razdal

nekim nevrednim bitjem.

Morda, kdo vedel bi, grešim,

ko te od sebe ženem,

a – sila rad v miru spim,

pa stežka znova krenem.

Naj bo kot je, jaz tu, ti tam,

ne more sile biti,

ker – tistega, kar ne poznam,

ne morem izgubiti.