Kultura, ubogo trinajsto prase…

Kultura je v Deželi izjemno pomembna, pripomore k temu, da se primitivnost za »kulturno« razglaša, celo »razvito« in »civilizirano«, dejansko pa – »nor je, kdor se s petjem ukvarja«…

 

Od kulture ni moč (pre)živeti, vsaj brez pomanjkanja ne. Tako je »pomembna« in »priljubljena« in »čaščena«. Pardon, da se, a le, če si »kulturen« primitivec, pa »ljudstvu« z njemu ustrezno »kulturo« strežeš. Takrat, morda, kdo bi vedel, celo do nekakšnega naziva zaslužnega dospeš… vsekakor pa k prepoznavnosti okolja prispevaš, žal.

 

Kakorkoli že, če nisi klovn, potem nimaš česa v cirkusu iskati, če pa si, potem pa blagor tebi! Sicer se ne boš enakovredno kosal z nekim nogometnim veleumom, to ne, a boš s svojim ti-draj-sa-sa solidno, celo bolje, shajal. To pa je, menda, tudi namen, med pridnimi, in ustvarjalnimi, slehernega početja, to, da delaš iz »ljubezni«… do česa že, do polnega vampa?!

 

Nekoč me je nekdo spraševal, kako to, da od kulture zlahka, in dobro, živijo razni uradniki, tudi tisti na ministrstvu za kulturo, pa knjižničarji, pa tiskarji, pa založniki, pa neki »poustvarjalci«, bolj kot ne obrtniški delavci, le tistim, ki jo ustvarjajo, pa se popolnoma drugače časi pišejo. Jebat ga, sem mu, na kratko, pojasnil, butast svet, in v butastem svetu je vse na glavo obrnjeno, je dovolj trda, da prenese. Ti-draj-sa-sa…