Samo od sebe…

Kaj potrebuješ, da napišeš pesem?

Pisalo.

Ma, resno te sprašujem…

Dobro, tudi papir, ali pa računalnik in tipkovnico.

Pa saj veš kaj mislim…

Kaj potrebujem? Trenutek. Morda neko misel, nek verz, ali dva, da potečeta…

Kaj, kar samo od sebe?!

Ja, kar samo od sebe, s tem, da je ta moj samo od sebe specifičen, je zgrajen iz nekih petdeset let, in več, pisanja, pa iz nekega besednega zaklada, pa iz občutka za poezijo, nasploh za pisano besedo, pa iz zmožnosti razmisleka, iz čustvovanja, tudi doživetega ne smem pozabiti, tako da, da, ta samo od sebe sem živel, in ga še vedno, kolikor toliko, ta samo od sebe je, v bistvu, moje življenje, sem jaz.

 

Nekoč me je Zvezdana Majhen, skupaj sva bila v Cankarjevem domu, na predstavitvi (tudi) najinih knjig, vprašala koliko časa sem potreboval, da sem napisal knjigo Zmaj Nikolaj v svetu pravljic, knjigo s štirimi verzificiranimi pravljicami, koliko tednov, morda mesecev? In ne vem, če mi je verjela, ko sem ji povedal, da je bila napisana v štirih dopoldnevih. Tako pač je, kadar gre »samo od sebe«…