Danes
sem izvedel, da sem tudi po predposlednjem merilu postal – starostnik! Hura,
končno mi je uspelo…
Zvedel
sem namreč, da bom moral zdravilo, katero že sedmi mesec pijem, zauživati do
konca, potemtakem trajno. Pomeni, da, vsaj na tak način, že trajnostno zame
skrbijo…
Penine
še ne bom odpiral, ne bom prav nič prehiteval, dokler še poslednjega pogoja ne
izpolnim. A, zaenkrat vsaj, še vedno, redno izločam. Le…
Malček
me moti neka malenkost, kajti… laboratorijski izvid je potrdil, da je vse v
redu, da naj bi bile težave odpravljene, in me to bega, kajti, vsaj po
dosedanjih mojih izkušnjah, življenja ni brez težav. Pa ne vem kako bom vedel
kdaj, če sploh, živim, kdaj pa se mi tako samo dozdeva. In da bi bila zagata
večja, iz ordinacije nisem nekega uporabnega odgovora dobil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar