Ko bi, bi drugače…

Česa vsega že nisem slišal, in se tudi naposlušal, predvsem v podobah nekih pojasnjevanj, ki zmorejo samo zapletati, nekih opravičil, ki zmorejo samo še bolj obtoževati, nekih neumnosti, ki – bolj kot se trudijo, z večjo neumnostjo se izkazujejo…

 

Med slišanim mi je »ljub« tudi stavek »Ko bi prej vedel/a, kaj pričakuješ od mene, bi se tako tudi ravnal/a.«

Na prvi pogled stavek, ki o neki ustrežljivosti celo pripoveduje, a zgolj na prvi pogled to počenja, kajti zadeva je popolnoma drugačna…

 

Najprej ta stavek priča o prilagodljivosti tistega, ki ga izreka, in ki se je pripravljen prilagajati zato, da sebi neko korist pridobi. Posledično oziroma posredno, potemtakem, ta stavek priča o tem, da tisti, ki ga izreka – nima sebe, kajti tisti, ki ima sebe, tisti kot nek jaz tudi postopa, v vsakem primeru. Potemtakem priča o nenačelnosti.

 

Kakopak, še kar nekaj je zadev, o katerih ta stavek izpoveduje, a izpostavim samo še eno: priča o pripravljenosti na potvarjanje, na igranje, na laž! Čemu tako trdim?! Preprosto: kadar imaš neka svoja merila, neka svoja vrednotenja, kadar meniš, da so ta merila in vrednotenja pravilna, kadar imaš sebe, v podobi neke osebnosti – čemu, za vraga, bi kot igralec nastopal, nekomu v prijaznejši svoji vlogi, drugemu v manj ljubeznivi?! Če imaš sebe, čemu, hudiča, bi v drugih iskal potrditev tega samega sebe, ko pa bi moral vedeti, da samemu sebi presojaš?! Če imaš sebe, zakaj temu imeti-sebe ne bi pustil živeti, v natanko takšnih podobah, v kakršnih je, potemtakem spontano, iskreno, predvsem pa – brez laži?! Vsako potvarjanje, vsako pretvarjanje namreč ni nič drugega kot laž…

 

Ne maram takšnih stavkov, in jih ne maram vsaj iz dveh razlogov.

Prvi: v svojem življenju ne maram igralk in igralcev, med katerimi so vsi tisti, ki bi, ko-bi-vedeli, drugače počeli, zato, da bi meni všečni bili.

Drugi: ne maram tistih, ki se trudijo biti (mi) všečni, pač pa maram tiste, ki so mi všečni zaradi svoje vsebine, s katero se zmorejo izkazovati, in znotraj katere je tudi iskrenost, spontanost.