Ko se palček v svet podaja…

Sonce zmore v barvah biti,

ko nasmeh hiti deliti,

zmore pota tlakovati,

iskrice prek njih peljati,

da v očeh je ringaraja,

ko se palček v svet podaja…

 

Vsak korak je del vesolja,

z njim narašča trud, in volja,

slednji kamenček ovira,

pridno znanje vkup nabira,

se v uspešnosti oplaja,

ko se palček v svet podaja…

 

Vsaka ped, do zadnje, šteje,

in nožice vse hitreje

silijo v šir leteti,

po daljavah hrepeneti,

vse več znanega poraja,

ko se palček v svet podaja…

 

Vse bolj čvrste so nožice,

vse bolj kakor krila ptice,

kaj kamenje, prek krtine,

prek gorovja volja šine,

vse lahkotnejše postaja,

ko se palček v svet podaja…