»Misel« dneva…

»Včasih je bolje biti prijazen, kot pa imeti prav. Ne potrebujemo vedno imeti inteligentnega uma, ki govori, pač pa prijazno srce, ki posluša.«

 

Danes sem zasledil to, kar sem zgoraj zapisal…

 

Glede »inteligentnega uma« je povsem pravilno zapisano, dejansko ga ne potrebujejo imeti, o čemer že (pre)dolgo pričajo. Sicer pa je, tako, mimogrede zapisano, um sam po sebi inteligenten, drugačen sploh obstajati ne zmore (raz/um = inteligenca).

Glede »srca«, ki naj bi poslušalo, načeloma tudi ni nič narobe, razen tega, da v praksi prijaznost izkazuje takrat, kadar sebi lepo sliši, obenem pa zmore za svojo ljubeznivost sila neljubeznivo plačati. Ob tem zanemarim dejstvo, da naj bi neka odločanja potekala nadstropje višje.

Tisti »včasih« je pa sila relativna zadeva, po vsej verjetnosti od sila relativnih odvisna, pa zna biti sila nerodno, takrat, ko neka relativnost zadeve opredeljuje… zdaj tako, drugič pa malo drugače, kakor v danem trenutku nanese…

 

Glede »imeti prav«… to pa raje ob strani puščam, v okolju, v katerem ima vsakdo po-svoje prav.