Tam,
kjer imajo glave še za kaj drugega, kot zgolj zato, da si frizure na njih
urejajo, in da z njih pomočjo neumnosti počnejo, tam pogovor vodi v dogovor, in
tam slišijo tudi tisto, česar jim, načeloma vsaj, ni všečno poslušati, kajti
slišijo z možgani, in ne z ušesi…
Tam pa,
kjer so možgani podobni, da ne zapišem enaki tistim, katere v gostinskih
lokalih v jed strežejo, tam pa je pogovor zato, da svoje uveljaviš, in da se,
med tem, delaš, kot da ti je tudi za tuje mar. Tam »dogovor« velja le toliko
časa, kolikor mora veljati, ker nadomestne izbire ni, medtem ko ob prvi
priložnosti nanj »pozabijo«, pa počno natanko tako, kakor jim v žilah teče, po
svoje, ter predvsem sebično in neumno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar