Razprl
se je dan…
Sinoči
se je zlilo,
do čistega
umilo
neba
širno ravan.
Pa zdaj
modro dehteče
za pticami
šepeče.
Lahkotna
so jim krila.
In
rišejo v obete
povsod sledi
spočete…
Je moja
ugasnila.
Že
dolgo je, kar sem zastal,
jo med
spomine dal.
Nek
spev se z dalje čuje.
Prav tiho
se glasi,
ko do
ušes drsi…
V meni
vse miruje.
Ostalo
mi je stati,
le stati,
kljubovati.
Razprl
se je dan…
Le eden
od neštetih,
le eden
od prekletih,
da mine
v zaman.
In
srknem spečo moč žganice,
letite,
poletite ptice!
Ni komentarjev:
Objavite komentar