Po, po, po… ta vražji po!

(malček tudi za šalo)

 

Tu in tam se tudi jeziku posvetim, in tokrat razmišljam o predponi (če je temu moč tako reči) »po« v določenih besedah… zamisel o tem pa se mi je porodila, ko sva Mala in jaz gledala slike živali, in med njimi tudi sliko PO-vodnega konja…

 

POvodni konj… POvodenj… POplava…

Kadar samostojno obravnavam ti dve črki, mi govorita bodisi o nekem površju oziroma površini (PO kateri se, na primer, gibam), bodisi o nekem časovnem zamiku (PO tem se je zgodilo…)… ko pa ju obravnavam v zapisanih besedah, takrat pa, priznam – ne vidim neke logične razlage, s pomočjo katere bi tudi o pravilnosti/smiselnosti besed(e) ugotavljal, kajti…

 

POvodni konj…

Poglejmo prostorsko – PO čem pa hodi, ta žival?! PO kopnem zanesljivo, PO vodi pa, kolikor sem seznanjen z dejstvi, ne zmore (hoditi po vodi = hoditi po vodni površini), pač pa se premika/giblje V vodi ali SKOZI vodo…

Poglejmo časovno – po čem pa je ta konj POvodni oziroma kaj se mora prej zgoditi, da PO tem konj postane POvodni?! Tudi neke ustrezne razlage ne najdem…

Je ta konj PO- zaradi tega, ker PO hoji prek kopnega odide v gibanje V (SKOZI) vodi(o)? Ali obratno?!

Mimogrede – bi smel biti zgolj vodni konj (glede na to, da večino časa preživi v vodi)?!

 

POvodenj…

Ta »vodenj« me utegne napeljevati k terminu »voden« oziroma, v nadaljnjem koraku, k po-vodéno ali po-vodno. V obeh primerih zaznam nesmiselnost, kajti marsikaj je »vodéno«, pa niti slučajno ne sodi k besedi povodenj, obenem pa – vsa(ka) voda je po-vodno, in je takšna tudi takrat, kadar ne prestopi bregov, pa ni moč o povodnji govoriti.

Če se potrudim z vprašanjem PO čem ta presežek običajne količine vode teče, dospem do odgovora po-kopnem… pa bi bilo, morda, ne vem, po principu PODtalnice (voda, ki se nahaja pod »tlemi«), bolj smiselno poplavni vodi poreči POkopnica, POkopenska voda…

Če skušam s časom najti razlago obravnavane besede, potem – PO čem nastane poplava?! Bržčas, vsaj v absolutni večini primerov, PO obilnejših padavinah, pa bi tisti poplavi, do katere pride po obilnem deževju, bilo moč reči POdežnost, in oni, do katere, morda, pride zaradi taljenja velikih količin snega, POsnežnost?!

 

Podobno bi se lahko spraševal pri besedi »POplava«, pri kateri naletim na dodaten zaplet, kajti sestavljena je iz »po« in iz »plava«, pri čemer, pa naj se sprašujem prostorsko ali časovno, vseeno, vem, da voda – prav nič ne plava, pač pa bodisi stoji ali teče…

 

Vem, zavedam se tega, da se utegne zapisano razmišljanje zdeti kot popolno tratenje časa, ukvarjanje z neumnimi zadevami, čeprav je sila imenitna zadeva takrat, kadar je moč v besedi neko smiselnost najti… obenem pa – če se zmorejo kvalificirani jezikoslovci z bedarijami izkazovati, čemu se tudi jaz, nepismen, ne bi smel?!