Želeno doseženo…

Niso več imeli večjih napihljivih bazenčkov, pač pa samo tiste otroške, ma, zvečine prav za otročičke – zadeve, ki zmorejo biti malo večje od plavalnega obroča, obenem pa načičkane z razno navlako, od nekih »baldahinov«, pa vse do »toboganov«…

 

Nekaj časa sem kolebal, potem je zmagala želja po omogočiti ji vodno veselje. In sem vzel neko zadevščino, domnevno v podobi kita, v bistvu največjo med ponujenim. In je notranjost bazenčka za približno deset centimetrov daljša od njene višine, pa se lahko v vodi vsaj iztegne, in lebdi. Da, in tak hec je celo za dvajset odstotkov dražji od prejšnjega bazena, s premerom meter šestdeset…

 

In – ko bi proizvajalec pomislil na to, da bi uporabljal tiste ventile za zrak, ki imajo povratno blokado, če jih že v premeru več kot centimetra namešča, ne bi bilo prav nič narobe, kajti… dokler uspeš zapreti ventil, pri čemer ga nikjer ne moreš prijeti na nasprotni strani zapiranja, že lepa količina zraka uide iz napihnjenega…

 

Odmislil sem prtljažnik, pa paket dal na klop, tik njenega stolčka. »Upam, da se bo razveselila, ko zagleda,« me je vodilo pri odločitvi…

 

Čim sem izstopil iz avtomobila, že sem zaslišal njen tata, tata, tata, in jo videl teči proti meni, v pozdrav, kakopak, in – ko sva se pozdravila, mi je pokazala svojo novo igračko, nato pa brž na stolček ter na pot…

 

Komaj sem zaprl vrata za seboj, že je opazila škatlo z bazenom. Pograbila jo je in vzela v naročje, in tam je bazenček ostal vse do trenutka, ko sva dospela domov. In je bilo vriskanja, navdušenja, smejanja, celo pela je svojemu-novemu-bazenčku…

 

Med prvimi opravki, ko sva dospela domov, je bilo odlaganje odvečnih zadev, majice in kratkih hlač, da je koža začela dihati, in…

 

Ko sva dospela v sobo… v sredo sem ji kupil plišastega psička, z zvito odejico, katero drži v svojem naročju. Igračka jo je čakala na nevpadljivem mestu, a jo je, kljub temu, takoj zagledala, pa – spet navdušenje, in moj-lepi-kuža, moja-lepa-odejica, pa je bilo potrebno pojasniti čemu ne, da oboje ni šlo z njo v bazenček…

 

Potem sva se takoj napotila navzdol, namestila bazenček, ga napolnila z vodo, nato pa tej vodi dodala še trideset litrov zagrete, da v njej nahajati se ni bilo prav nič hladno, kaj šele neprijetno…

 

Zabavo sva prekinila zaradi kosila, čeprav je bilo tudi to zabavno početi, zdaj sva se pa odločila, da se greva malček oddahniti, preden nadaljujeva. Skratka – lep, zaenkrat vsaj, dan, napolnjen z njenim, potemtakem tudi z mojim, zadovoljstvom…