Nekoč
mi je nekdo dejal
»počasi
je dospeti«,
ne vem
kam šel je, kje končal,
a znal
sem mu verjeti,
čeprav…
Dospeš,
kako da ne, dospeš,
povsod,
kjer se podajaš,
ničesar
resda tam ne veš,
ker
zlahka – sam ostajaš…
Čeprav…
Čeprav
obstaja neka pot,
ki se
nikdar ne zlaže,
ime ji
je, baje, od-tod,
in te
na koncu – zmaže!
Čeprav…
Prek te
poti mi je želet,
vsaj nekaj,
no, oddati,
da ne
bi bil zaman spočet,
kot
nič, ki v nič se klati…
Čeprav…
Karkoli
že, kar sem počel,
klofuto
mi je dalo,
kot da
porajal bi pepel,
da nič
ne bi ostalo.
Čeprav…
Naj k
vragu gre preklet »čeprav«,
se zanj
mi ni truditi,
dosegel
sem, da sem obstal
vsaj v
življenja riti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar