Do konca, nič več…

Do konca, nič več, slednja pot se poda,

da upa, želi, da gre tkati,

premnoga se že na začetku konča,

ker nima ničesar dajati…

 

Do konca, nič več, pa čeprav hipec dlje,

v kolikor zmore graditi,

premnoga pa zgolj do pozabe dospe,

ničesar na njej ni pomniti…

 

Do konca, nič več, in na njej vsak korak

o smislu hiti govoriti,

premnoga zato, da v zrak puhti zrak,

da nič se gre v nič izgubiti…