Popoldne sem se namenil najprej pospraviti zgoraj, nato pa…
Sem pospravil, sesal, brisal, drgnil, celo okna so, vključno s tistimi na verandi, pomita. Po ohoho-in-še-dlje času. Nato pa…
Tehnika in jaz, ne, nisva v najboljših odnosih. Res je, pri marsičem mi pomaga, vendar – čim manj je nekaterih stikal in kablov, čim manj je nekaterih možnih »operacij«, raje jo imam. Pa mi že preprosta zadeva, kot je, na primer, montaža in zagon računalnika, mozolje poraja. In danes sem se prav tega lotil, po pospravljanju, glede na to, da jutri Malo pride, in se ob njej ne bi s tem pečal, obenem pa so za oktober posodobljene programe napovedali (zaradi tega sem tudi moral odsloviti svojo računalniško starino), pa je bolje, da pravočasno uredim. Kakorkoli že…
Dve uri sem se pečal s tem, me je vmes mikalo, da bi k vragu poslal, a sem vztrajal. In se je zapletlo že na samem začetku, ko me je računalnik povprašal – po geslu! Bentiš, komaj sva se srečala, ti bi pa že geslo rad?! K sreči sem od prodajalca zvedel, kaj je vpisal kot geslo, ko je namestil program vanj, vendar – »geslo je poteklo«. Da, kdo mi je kriv, da sem toliko časa čakal z zagonom računalnika…
Kar nekaj časa je trajalo, preden sem ga uspel prepričati, da me je z okenca, želečega gesla, spustil do okenca »novo geslo«, nato tudi »potrditev gesla«, pa da sem zagnal zadevo, potem pa – hudika, kot da ne bi še dopoldne delal z računalnikom, vse nekaj novega, vse raziskuj in ugotovij, da se prebiješ skozi barikade…
Uspelo mi je. Zdaj deluje. Računalnik sicer malo dvomljivo gledam, ker je za polovico manjši od starega, a krepko zmogljivejši in hitrejši, dočim se moram na zaslon še navaditi, je enkrat od prejšnjega, pa po lunasto »zavit«, »upognjen«, da srečo hvalim, ker niso okroglega naredili, pa da bi se krog njega moral vrteti, med pisanjem, le… tako veliko se vse kaže, da razmišljam, če bi očala. opustil!
Nekoč si je tisto »enoto« za zgoščenko odpiral s stikalom, pozneje so se stikalo umaknili, in je pritisk na vratca zadoščal, da se je le-ta odprla, pri tem računalniku pa – ni stikala, kakopak, a tudi na pritisk se ne odziva, če potrebujem ustrezno zgoščenko vstaviti, da tiskalnik aktiviram, med iskanjem ustreznih ukazov v istem programu, sem pa, zaenkrat vsaj, obupal. Bom že, ko bom znova sam, se bom igračkal s tem, v najslabšem primeru pa stopil k prodajalcu, da mi skrivnost razkrije…
Vse ostalo preskušeno, vse deluje, tudi e-pošta aktivirana… in me je na njej pričakalo prijetno sporočilo, da v založbi s svojimi pogodbami nisem ujezil, da bo oblikovalka v novembru, ko zaključi s tekočimi obveznostmi, začela s postavitvijo strani, in z ostalim oblikovanjem, skratka – gremo jadrno naprej…
Ni komentarjev:
Objavite komentar