Oddelan današnji…

Cel dan »ničesar« ne delam, »samo« zapisujem, a sem dodobra utrujen. V bistvu sem s tem nič-početjem krepko presegel običajen delovnik, saj me je kar povleklo k novemu…

 

Knjiga, katero sem začel pripravljati, bo po obsegu enkrat in pol močnejša od Večernih, po vsebini pestrejša, in me že sedaj njeno napredovanje veseli. S pesmimi sem na tretjini, z aforizmi prav tako, razmišljanja sem do polovice popeljal, epigramov pa niti zastavil nisem, a kljub temu upam, da mi do srede decembra uspe zadevo narediti. Ko je Malo tu, takrat se s tem niti slučajno ne morem ukvarjati, pa mi, potemtakem, niti mesec in pol za to ne ostaja, v kolikor naj bi želen datum ujel, seveda. Kakorkoli že, rad bi, da bo rokopis pripravljen še pred izidom Večernih, potem pa…

 

Tudi Vesolje utegne imeti vpliv na moje bodoče, morebitne knjige. V kolikor ga bodo pri neki založbi, naj ostane tukaj neimenovana, sprejeli, potem se ne bojim, se mi utegnejo vrata širše odpreti (ali pa, po neki »demokratični« direktivi, celo zapreti), v kolikor ga ne bodo, potem pa… sam niti pod razno ne razpolagam z neko mrežo, potrebno za plasiranje knjig do kupcev, moj »propagandni glas« niti zdaleč ne more tekmovati s »propagandnimi glasovi« založb, pa bi knjiga, za katero sem se odločil, da bo izšla, tako ali drugače, sila počasi dospevala do bralstva, in je vprašanje, če bi sploh zmogla učinkovati. Kakorkoli že…

 

Najprej skoči, potlej reci hop, so že Rimljani »izumili«, pa bom, v najslabšem primeru, šele tekom prihodnjega leta razmišljal kako in kaj naj naredim s tem, kar trenutno nastaja. Preveč življenja mi je že v prazno odteklo, da bi tudi zreloletnim prizadevanjem enako »usodo« dopustil…