Se res budi?!

Budi se dan, odhaja noč,

no, vsaj tako se kaže,

čeprav – bolj kot na svet sem zroč,

bolj vem, da se le laže,

pa se zares samo krepi

tema, in njena sila,

hiteč, da vse ugonobi,

kar bo v roké dobila…

 

Budi se dan… ko bi se res,

bi ptice smele peti,

a vse močnejši teme ples

hiti jim pesem vzeti,

kjer duše ni, kjer ni srca,

le običajne riti,

tam rit ne zmore do neba,

da bi ga šla svetliti…

 

Budi se dan… ko bi se res,

bi up dobil spet krila,

da v lepote svet čudes

poti bi mu nosila,

zares pa tema se krepi,

njena temačna sila…

že res, čez čas svoje dobi,

a bo poprej tlačila.