Skupaj…

Trdiš, da sva skupaj, da skupaj sva eno,

vendar – le kako bi to sploh znalo bit,

po-moje je tebi povsem neželeno,

po-tvoje pa meni nikakor ni it…

 

Po družno le v zidu, v vratih, v strehi,

račune, otroke že greva delit,

so tebi na prvem vsi tvoji uspehi,

jaz svojih pa tudi ne znam pogrešit…

 

Dve sobi, zaslona, da ti v mehikanke,

medtem ko je meni bolj za nogomet,

pri mizi, ob jedi imava sestanke,

sicer pa bi vsakdo po svoje v svet…

 

Ti sebi dodajaš, se ne prilagajaš,

in jaz tudi sebe imeti znam rad,

po svojih željah se ravnaš, in podajaš,

in meni so moje nek svojstven pečat…

 

Trdiš, da sva skupaj, da skupaj sva eno,

čeprav se to eno ni znalo rodit,

pa skupaj samo, če povem ti pošteno,

sva v tistem kar prija, in kar mora bit…