Za hrbtom…

Pride hip, ki zaustavi,

ko nabere se preveč,

je zaman, ledeno pravi,

ni naprej koraka več…

 

Pride hip, oči odprte,

doživeto vse pekli,

vse namere so podrte,

up poslednji izpuhti…

 

Tla so trda pot spoznanja,

ni ničesar več iskat,

ko zaman so vsa snovanja,

treba se je zgolj pobrat…

 

Pač, težko je poiskati,

tam, kjer prav ničesar ni,

da ne kreneš se predati

v svetu tisočih laži…

 

In zatekaš se v spomine,

vse manj vrednih še živi,

da za hrbtom čas ti mine,

ker v naprej ničesar ni…