Dovolj…

… mi je biti »črnogled«, »pesimist«, med »slepci«, med butci, ki se ne zavedajo, da so posledice istih vzrokov vselej enake! Še vzrokov niso zmožni prepoznati, jih ugotoviti, in, da bi bilo še slabše, sami jih porajajo, ti vzroki so, v bistvu – oni sami!

 

Saj potem »vedo«, za nazaj, a takrat je vlak že odpeljal. In jim nič, dobesedno nič ne pomaga, vrtijo in vrtijo kolesce v svojem hrčkovju, v nedogled ter vselej v ponavljanja že doživetega in, bojda, za-vse-čase-razrešenega. Ne da se, ničesar se ne da (raz)rešiti, kadar je bebava pamet na delu!