Uspelo nama je…

Da, pridna sva bila, danes, in sva dopoldne skorajda dve uri obirala, popoldne pa še malo več kot uro. Neprekinjeno ne bi šlo, saj je Mali prizadevnost vidno ugašala, pa jo je bilo povsod po bregu iskati, le tam ne, kjer naj bi bila…

 

Največje drevo, obenem na najbolj izpostavljeni legi ležeče, me je presenetilo, samo deset plodov je premoglo v darovanje. Kaže, da je spomladanska ohladitev večino cvetov uničila, čeprav… vsako drevo sem, medtem, ko sem mu plodove odvzemal, hvalil, češ pridno si, le tako naprej. Kakopak se zavedam, da gre »samo« za rastline, a sem tudi »samo« tem rastlinam hvaležen za to, ker se po najboljših svojih močeh trudijo, in mi krepko več, kot »samo« rastline, pomenijo…

 

Od viška glava ne boli, razen, če se ta višek izkazuje v podobi sranja, ki se ti na(d) pleča spravi, pa sva že razrešila vprašanje morebitne presežne letine. Je ne bo, se bo jutri brat oglasil, upam, da tudi svakinjo s seboj pripelje, pa bosta morala kar dobro zavihati rokave, preden jima bo uspelo zanju pripravljeno količino kakijev razrezati in posušiti… ostalo pa – ko bo malčica tu, se bo sladkala, tiste pa, ki bodo dozoreli v njeni odsotnosti, bom pa v kašo spremenil, da ji bom nato zavitke pekel, ali pa jo bo kar tako, ohlajeno, z jušno žlico jedla.