Kje si, Malo?

Štejem črte, bele črte,

prek hitečega neba,

vse v daljave so zazrte,

vsaka svojo pot ima,

kamorkoli se podajo,

najin jih pogled lovi,

zdaj pa mene zgolj imajo,

ker si daleč, daleč ti…

 

Dve, tri, sedem, se vrstijo,

na križ kraž povsem gredo,

se neba roké šibijo,

ko nenehno mrežo tko,

skupaj štejeva jih rada,

novih iščeva sledi,

zdaj pa vsa ta promenada

se brez tebe v nič godi…