Ne maram…

Ne maram lažnivih, varljivih, kradljivih,

smradu brez ponosa, brez kančka časti,

v sluzi neskončni nenehno zmuzljivih,

zapisanih temi, in hladu, in zlu…

Ne maram neumnih betic domišljavih,

brezdušnih, pogoltnih, sebičnih nravi,

nezmožnih ustvarjanja, a zaletavih,

želečih v nebo, a zapisanih dnu…

 

Ne maram lepote, ki zlahka mineva,

ker tisto kar lepo je večno žari,

ne maram dobrote, ki se razodeva

v tistem kar se v zameno dobi…

Ne maram vse pridnosti zlahka iščoče,

ki splača se vodi jo v njen kupleraj,

ne maram vseh, ki po pravicah vpijoče,

ukinjajo jutri na poti v nazaj…

 

Ma, če zaokrožim: ne maram nagonov,

dvonogih, kakopak, z ostalimi gre,

vseh gnid upogljivih, podrepnih poltronov,

pa redko ostaja, kar ljubo mi je.