"Kako naj se opredelim do genskega spreminjanja, če pa pojma nimam o genskih tehnologijah?"

Zapis, katerega sem uporabil za naslovitev tega sestavka (in kateremu sestavek tudi namenjam) sem zasledil pri nekem »modrovalcu«, pri bitju, ki z vsem svojim delovanjem, potemtakem tudi z zapisovanjem, redno izkazuje svoje, človejaško, »razumevanje«. In je s tem zapisom »modrovalec« želel izkazati (poudariti, opozoriti na) svojo umnost (češ ne-morem-govoriti-o-tistem-česar-ne-poznam), se pa ne zaveda, da je izkazal izključno – svojo bebavost! Bebavost, ki, pač, ne seže v notranjost, do jedra vsebin, potemtakem ne seže do njih vzrokov, pač pa vse »razumeva« in »pojasnjuje« na temelju posledic!

Zaustavimo se, za trenutek, pri »razumevanju« realnosti (in njenem »pojasnjevanju«) na temelju posledic, pa vzemimo preprost, banalen primer.

Denimo, da sem »bogat« (potemtakem razpolagam z neko količino denarja, in bi zlahka, ne da bi lastno živetje ogrozil, del tega denarja nekomu dal), in recimo, da mi nekdo pozvoni na vrata ter me prosi za nekaj denarja. In jaz zgolj odvrnem – ne morem ti dati…

Kaj bo ta, ki me prosi za denar, ugotovil? To, da je njegova prošnja ostala neizpolnjena, da je ostala brez želene POSLEDICE (prejeti denar = POSLEDICA prošnje). In ker ve, ta, ki me prosi, da sem bogat, kaj bo ugotovil, o meni, na temelju te posledice (na temelju tega, da mu nisem dal denarja)?

Recimo, da ugotovi kako sem skopuški (imam, a mu ne dam, čeprav on – vsaj po njegovi presoji – denar potrebuje). Posledično bo ugotovil, da sem (ker sem skopuh) grd (do njega sem se izkazal tako, da mu nisem dobrega naredil, posledično sem mu naredil slabo, in – ker delam slabo, sem slab – po njegovem grd). A – morda je res tako, morda pa ni! Zato poglejmo še nekoliko drugače…

Kaj pa, če sem ga, s svojim (pre)kratkim »ne morem ti dati« prehitro (in brez ustreznega pojasnila) odpravil? Kaj, denimo, če sem sicer res bogat, a trenutno nimam gotovine pri sebi (denar, pač, hranim na računu, in ga jemljem po potrebi)? Sem potem še vedno ustrezen njegovi ugotovitvi o tem, da-sem-skopuh-in-grd? Ne, pač pa sem zgolj v-danem-trenutku-nezmožen-dati-mu-denar.

Denimo, da sem taistemu že nekajkrat dal denar (vedno me je prepričal, da ga – objektivno – potrebuje), a sem vselej ugotovil, da ga je dobesedno zapravil, da je z njim kupil alkohol… in recimo, da mi ta, ki me prosi za denar, hvaležnost izkazuje le s tem, da me zgolj občasno nadleguje za denar (sicer pa sploh ne pomisli name, da bi me vsaj o počutju, na primer, povprašal)… in recimo, da sem mu že toliko denarja dal, njemu pa niti na misel ni prišlo, da bi na kakršenkoli način to prejeto skušal nadomestiti z-nečim-kar-bi-on-meni-dal (pa četudi to, kar bi mi dal, NI v materialni podobi).

Sem, tudi v tem primeru, skopuh in grd? Zanj že, verjetno, zanj, nezmožnim »razumevanja«, načelnosti in etičnosti, objektivno pa – zagotovo NE! Pač, v takšnem primeru sem se odločil, da denarja ne bom »metal stran«, ga pa, morda, rade volje dajem v neke dobre namene, in tja (ter tistim), kjer (in pri katerih) bom z njim zares nekaj dobrega naredil!

Skratka – kadar NE POZNAŠ VZROKA (česarkoli, tudi izkazovanja), takrat NISI ZMOŽEN RAZUMEVANJA ( = ugotavljanja dejanskim stanjem ustreznega, ugotavljanja resnice)! Pač, ugotavljanje posledic je krepko premalo, za kaj takega!

Sedaj pa se vrnimo k temeljni temi…

Razdelimo naslovno trditev na dva dela. Prvi del: »kako naj se opredelim do genskega spreminjanja«. Drug del: »če pa pojma nimam o genskih tehnologijah«.

O ČEM GOVORI prvi del? O VSEBINI, o PREDMETU nekega izkazovanja (delovanja, spreminjanja), o, z genetskega vidika gledano, spremembi-obstoječega-v-nekaj-novega-drugačnega-še-neobstoječega.

O ČEM GOVORI drug del? NEPOSREDNO o sredstvih, s katerimi nekaj spreminjam, POSREDNO tudi o načinu tega spreminjanja, in o delu (vloženi energiji, trudu, potrebni/em za izvedbo spremembe, IN o času, ki ga bom za to izvedbo potreboval). Potemtakem – drug del je povsem obstranskega pomena (je, v odnosu do vsebine mojega izvajanja, nepomemben… je pa pomemben zgolj po vprašanju vloženega truda in časa).

In takšen način »razmišljanja«, »razumevanja« je tipičen za človejaško ZGOLJ konkretno, praktično mišljenje, način, pri katerem ZAMENJAŠ pomembnost posamičnih sestavin celote, o kateri razmišljaš, in iz nepomembnosti narediš pomembnost (in obratno)… tak način je tipičen izkaz – nezmožnosti razumevanja! Čemu? Poglejmo čemu, in poglejmo z banalnim primerom!

Naslovno trditev lahko zapišem tudi drugače, z drugimi besedami, in, kljub temu, še vedno ohranim (v tem novem, drugačnem zapisu) vse sestavine, ki obstajajo v izvirnem. Pač, obstoječ predmet ( = gensko spreminjanje) nadomestim z nekim drugim (predmetom), dočim obstoječa sredstva (potrebna za delovanje na gensko spreminjanje) zamenjam s sredstvi, potrebnimi za delovanje na ta nov predmet. Princip OSTANE ISTI! In zapišem takole:

Ne morem govoriti o krajšanju železne palice, če pa pojma nimam o tem, s čim (kako) jo bo (nekdo) krajšal.

Mar ta, zapisana trditev drži, ustreza realnosti? Ne, ne drži, kajti – kako za vraga NE morem govoriti o krajšanju železne palice, ko pa VEM, da bo po krajšanju drugačna (od obstoječe), bo krajša, morda celo kratka.

In to, da ne vem tega, s čem bo to palico nekdo skrajšal, to, v odnosu do končnega stanja (krajše palice) sploh ni pomembno, vsaj meni ne, in tudi ne ugotovitvi o-krajši-palici, pač pa je pomembno samo tistemu, ki bo palico krajšal, kajti – v kolikor jo bo krajšal z žago za kovino (ali s pilo)… bo potreboval več dela in časa, da jo skrajša… v kolikor jo bo skrajšal z nekim ščipalnikom… bo z manj dela in časa skrajšanost dosegel… v kolikor jo bo krajšal s prepogibanjem… se bo dobro namučil, preden bo palica počila (se zlomila, postala krajša)!

Genske spremembe NISO novost, in, potemtakem, sploh ne bi smele biti neznanka. Občestvo gleda, vsak dan, realna stanja, bojda jih tudi vidi (in jih, zanesljivo, zgolj »razumeva« = NErazumeva), a kaj pomaga, ko niti seštevati ne zna!

Doseganje genske spremenjenosti NI samo poseganje na temelju neke tehnologije (s pomočjo katere »umetno«, torej od-zunaj posegamo v obstoječe genske sestavljenosti, in iz njih tvorimo neke drugačne, nove), je tudi – poseganje na temelju IZBIRE ( = izločevanja in sprejemanja), in tega poseganja je v okolju že toliko, da…

Kako je prišlo do današnjih krav mlekaric (pri katerih se že ob pogledu na njih vime malodane zgroziš, sega skorajda do tal)? So bile od nekdaj takšne? Še zdaleč ne, pač pa so z izbiranjem SAMO tistih krav, ki so dajale več-mleka-od-neke-povprečne-krave, postopoma dospeli do tega, da so ustvarili današnje krave mlekarice (genska zasnovanost je namreč dedna, pa – ker ta, genska zasnovanost, POGOJUJE tudi izkazovanja, zato je tudi mlečnost dedna).

Kako so prišli do tega, da poznamo »mesno« in »maščobno« vrsto svinj? Obstajata, takšni vrsti, v naravi? NE, ne obstajata – v naravi ima vsako bitje svinjskega rodu natanko toliko mesa in maščobe, kolikor ju zmore imeti, v okviru danih okoliščin, in nič več, kot ju potrebuje (za obstanek znotraj taistih okoliščin)! Z izbiro, s selekcijo… so prišli do tega, z zagotovitvijo genske spremenjenosti nekega povprečnega pripadnika vrste.

Imamo gensko spremenjeno rastlinje. Grozdje, denimo. Koruzo. Drevesa (predvsem sadna). Imamo toliko primerov genske spremenjenosti, nenehno o teh primerih govorimo, se do njih opredeljujemo, potemtakem NAJ BI o njih nekaj vedeli, obenem pa - Kako naj se opredelim do genskega spreminjanja, če pa pojma nimam o genskih tehnologijah?!!!!!!!!!

Tako, preprosto, se lahko opredeliš, in porečeš, na primer:

Za krave mlekarice je znano, da so (prav zaradi povečanja njih mlečnosti) dospele do tega, da je njih zdravje bolj ogroženo (kot je ogroženo zdravje neke »sivke«), da pri njih krepko hitreje lahko pride do, recimo, mastitisa. In je znano tudi to, da je njih življenje krajše (zaradi siljenja v večjo mlečnost, takšna krava potrebuje krepko več energije – za tvorjenje te, povečane količine mleka – pomeni, da se bolj izčrpava, posledično pomeni – da živi krajše živetje).

Za »maščobne« prašiče je znano, da so krepko težji (od mesnatih, in še bolj od tistih v-naravi-živečih), da je tudi njih zdravje (prav zaradi teže) slabše, kajti – teža ne pritiska samo na okostje (na hrbtenico in okončine), pač pa večja gmota terja tudi večjo prekrvavitev, potemtakem terja večje (dodatno, močnejše) delovanje srca!

Za koruzo (krompir, grozdje…) je znano, da je z genskim spreminjanjem postala dovzetnejša za bolezni (ja, res je, daje večjo rodnost, morda tudi hitreje zraste), pa ne zmore dozoreti brez uporabe kemičnih (zaščitnih) sredstev!

Za sadna drevesa je znano, da se hitro izčrpajo (začne, malodane polno rojevati že v drugem letu svoje starosti, in rojeva dve, tri leta, potem pa se rodnost zmanjša, in se krepko zmanjša - zato sadjarji, ki svojo dejavnost temeljijo na teh, gensko spremenjenih drevesih, le-ta zamenjujejo, na nekih štiri, morda pet let), obenem pa tudi zanje velja (kakor za vse, kar smo spremenili iz v-naravi-samo-po-sebi-obstoječega v na-drugačen-način-narejeno), da ne zmorejo pre/živeti (potemtakem tudi rojevati) brez zaščitnih (kemičnih) sredstev!

In bi, potemtakem, ko bi pod te posamične primere »potegnil črto«, lahko dospel do generalne ugotovitve, veljavne za VSE gensko spremenjene vsebine: že res, da zagotavljajo večjo rodnost ( = večjo količino), a je res tudi to, da so postale običajen predmet (in niso več »narava«, niso več tiste vsebine, ki so v naravi smele živeti po svoje) izkoriščanja, in je res tudi to, da jih MORAM s »kemijo« ščititi, potemtakem del taiste »kemije« tudi sam uživam, ob čemer, sočasno, zastrupljam tudi zemljo, vodo, zrak! In to, mimogrede, počnem samo zato, ker sodim v bebavo, obenem pa pogoltno, vrsto, v vrsto, ki se posledic celo lastnega ravnanja »zaveda« šele takrat, ko se MORA z njimi soočiti ( = ko je že prepozno)!

Mimogrede: kako bebavo se izkazuje nek povprečnež, nek povprečen potrošnik, ko govori o »spoštovanju narave«!!!!

Kako, za vraga, ne morem govoriti o genskem spreminjanju (o zabijanju žeblja) samo zaradi tega, ker ne vem S ČEM bo nekdo to spreminjanje (zabitje žeblja) udejanjil?!!!