Zapis, katerega sem uporabil za naslovitev tega
sestavka (in kateremu sestavek tudi namenjam) sem zasledil pri nekem »modrovalcu«,
pri bitju, ki z vsem svojim delovanjem, potemtakem tudi z zapisovanjem, redno
izkazuje svoje, človejaško, »razumevanje«. In je s tem zapisom »modrovalec«
želel izkazati (poudariti, opozoriti na) svojo umnost (češ
ne-morem-govoriti-o-tistem-česar-ne-poznam), se pa ne zaveda, da je izkazal
izključno – svojo bebavost! Bebavost, ki, pač, ne seže v notranjost, do
jedra vsebin, potemtakem ne seže do njih vzrokov, pač pa vse »razumeva« in »pojasnjuje«
na temelju posledic!
Zaustavimo se, za trenutek, pri »razumevanju«
realnosti (in njenem »pojasnjevanju«) na temelju posledic, pa vzemimo
preprost, banalen primer.
Denimo, da sem »bogat« (potemtakem razpolagam z neko
količino denarja, in bi zlahka, ne da bi lastno živetje ogrozil, del tega
denarja nekomu dal), in recimo, da mi nekdo pozvoni na vrata ter me prosi za
nekaj denarja. In jaz zgolj odvrnem – ne morem ti dati…
Kaj bo ta, ki me prosi za denar, ugotovil? To, da je
njegova prošnja ostala neizpolnjena, da je ostala brez želene POSLEDICE
(prejeti denar = POSLEDICA prošnje). In ker ve, ta, ki me prosi, da sem bogat,
kaj bo ugotovil, o meni, na temelju te posledice (na temelju tega, da mu nisem
dal denarja)?
Recimo, da ugotovi kako sem skopuški (imam, a mu ne
dam, čeprav on – vsaj po njegovi presoji – denar potrebuje). Posledično bo
ugotovil, da sem (ker sem skopuh) grd (do njega sem se izkazal tako, da mu
nisem dobrega naredil, posledično sem mu naredil slabo, in – ker delam slabo,
sem slab – po njegovem grd). A – morda je res tako, morda pa ni! Zato poglejmo
še nekoliko drugače…
Kaj pa, če sem ga, s svojim (pre)kratkim »ne morem
ti dati« prehitro (in brez ustreznega pojasnila) odpravil? Kaj, denimo, če sem
sicer res bogat, a trenutno nimam gotovine pri sebi (denar, pač, hranim na
računu, in ga jemljem po potrebi)? Sem potem še vedno ustrezen njegovi ugotovitvi
o tem, da-sem-skopuh-in-grd? Ne, pač pa sem zgolj
v-danem-trenutku-nezmožen-dati-mu-denar.
Denimo, da sem taistemu že nekajkrat dal denar
(vedno me je prepričal, da ga – objektivno – potrebuje), a sem vselej ugotovil,
da ga je dobesedno zapravil, da je z njim kupil alkohol… in recimo, da mi ta,
ki me prosi za denar, hvaležnost izkazuje le s tem, da me zgolj občasno
nadleguje za denar (sicer pa sploh ne pomisli name, da bi me vsaj o počutju, na
primer, povprašal)… in recimo, da sem mu že toliko denarja dal, njemu pa niti
na misel ni prišlo, da bi na kakršenkoli način to prejeto skušal nadomestiti
z-nečim-kar-bi-on-meni-dal (pa četudi to, kar bi mi dal, NI v materialni
podobi).
Sem, tudi v tem primeru, skopuh in grd? Zanj že,
verjetno, zanj, nezmožnim »razumevanja«, načelnosti in etičnosti, objektivno pa
– zagotovo NE! Pač, v takšnem primeru sem se odločil, da denarja ne bom »metal
stran«, ga pa, morda, rade volje dajem v neke dobre namene, in tja (ter
tistim), kjer (in pri katerih) bom z njim zares nekaj dobrega naredil!
Skratka – kadar NE POZNAŠ VZROKA (česarkoli,
tudi izkazovanja), takrat NISI ZMOŽEN RAZUMEVANJA ( = ugotavljanja
dejanskim stanjem ustreznega, ugotavljanja resnice)! Pač, ugotavljanje
posledic je krepko premalo, za kaj takega!
Sedaj pa se vrnimo k temeljni temi…
Razdelimo naslovno trditev na dva dela. Prvi del: »kako
naj se opredelim do genskega spreminjanja«. Drug del: »če pa pojma nimam o
genskih tehnologijah«.
O ČEM GOVORI prvi del? O VSEBINI, o PREDMETU nekega izkazovanja (delovanja, spreminjanja), o, z
genetskega vidika gledano, spremembi-obstoječega-v-nekaj-novega-drugačnega-še-neobstoječega.
O ČEM GOVORI drug del? NEPOSREDNO o sredstvih, s katerimi nekaj spreminjam, POSREDNO tudi o
načinu tega spreminjanja, in o delu (vloženi energiji, trudu, potrebni/em za
izvedbo spremembe, IN o času, ki ga bom za to izvedbo potreboval). Potemtakem –
drug del je povsem obstranskega pomena (je, v odnosu do vsebine
mojega izvajanja, nepomemben… je pa pomemben zgolj po vprašanju vloženega
truda in časa).
In takšen način »razmišljanja«, »razumevanja« je
tipičen za človejaško ZGOLJ konkretno, praktično mišljenje, način, pri katerem
ZAMENJAŠ pomembnost posamičnih sestavin celote, o kateri razmišljaš, in iz
nepomembnosti narediš pomembnost (in obratno)… tak način je tipičen izkaz –
nezmožnosti razumevanja! Čemu? Poglejmo čemu, in poglejmo z banalnim primerom!
Naslovno trditev lahko zapišem tudi drugače, z
drugimi besedami, in, kljub temu, še vedno ohranim (v tem novem, drugačnem
zapisu) vse sestavine, ki obstajajo v izvirnem. Pač, obstoječ predmet ( =
gensko spreminjanje) nadomestim z nekim drugim (predmetom), dočim obstoječa
sredstva (potrebna za delovanje na gensko spreminjanje) zamenjam s sredstvi, potrebnimi
za delovanje na ta nov predmet. Princip OSTANE ISTI! In zapišem takole:
Ne morem govoriti o krajšanju železne palice, če pa
pojma nimam o tem, s čim (kako) jo bo (nekdo) krajšal.
Mar ta, zapisana trditev drži, ustreza realnosti?
Ne, ne drži, kajti – kako za vraga NE morem govoriti o krajšanju železne
palice, ko pa VEM, da bo po krajšanju drugačna (od obstoječe), bo krajša, morda
celo kratka.
In to, da ne vem tega, s čem bo to palico nekdo
skrajšal, to, v odnosu do končnega stanja (krajše palice) sploh ni pomembno,
vsaj meni ne, in tudi ne ugotovitvi o-krajši-palici, pač pa je pomembno samo
tistemu, ki bo palico krajšal, kajti – v kolikor jo bo krajšal z žago za kovino
(ali s pilo)… bo potreboval več dela in časa, da jo skrajša… v kolikor jo bo
skrajšal z nekim ščipalnikom… bo z manj dela in časa skrajšanost dosegel… v
kolikor jo bo krajšal s prepogibanjem… se bo dobro namučil, preden bo palica
počila (se zlomila, postala krajša)!
Genske spremembe NISO novost, in, potemtakem, sploh
ne bi smele biti neznanka. Občestvo gleda, vsak dan, realna stanja, bojda jih
tudi vidi (in jih, zanesljivo, zgolj »razumeva« = NErazumeva), a kaj pomaga, ko
niti seštevati ne zna!
Doseganje genske spremenjenosti NI samo poseganje na
temelju neke tehnologije (s pomočjo katere »umetno«, torej od-zunaj posegamo v
obstoječe genske sestavljenosti, in iz njih tvorimo neke drugačne, nove), je
tudi – poseganje na temelju IZBIRE ( = izločevanja in
sprejemanja), in tega poseganja je v okolju že toliko, da…
Kako je prišlo do današnjih krav mlekaric (pri
katerih se že ob pogledu na njih vime malodane zgroziš, sega skorajda do tal)?
So bile od nekdaj takšne? Še zdaleč ne, pač pa so z izbiranjem SAMO tistih
krav, ki so dajale več-mleka-od-neke-povprečne-krave, postopoma dospeli do
tega, da so ustvarili današnje krave mlekarice (genska zasnovanost je namreč
dedna, pa – ker ta, genska zasnovanost, POGOJUJE tudi izkazovanja, zato je tudi
mlečnost dedna).
Kako so prišli do tega, da poznamo »mesno« in »maščobno«
vrsto svinj? Obstajata, takšni vrsti, v naravi? NE, ne obstajata – v naravi ima
vsako bitje svinjskega rodu natanko toliko mesa in maščobe, kolikor ju zmore
imeti, v okviru danih okoliščin, in nič več, kot ju potrebuje (za obstanek
znotraj taistih okoliščin)! Z izbiro, s selekcijo… so prišli do tega, z
zagotovitvijo genske spremenjenosti nekega povprečnega pripadnika vrste.
Imamo gensko spremenjeno rastlinje. Grozdje, denimo.
Koruzo. Drevesa (predvsem sadna). Imamo toliko primerov genske spremenjenosti,
nenehno o teh primerih govorimo, se do njih opredeljujemo, potemtakem NAJ BI o
njih nekaj vedeli, obenem pa - Kako naj se opredelim do genskega
spreminjanja, če pa pojma nimam o genskih tehnologijah?!!!!!!!!!
Tako, preprosto, se lahko opredeliš, in porečeš, na
primer:
Za krave mlekarice je znano, da so (prav zaradi
povečanja njih mlečnosti) dospele do tega, da je njih zdravje bolj ogroženo
(kot je ogroženo zdravje neke »sivke«), da pri njih krepko hitreje lahko pride
do, recimo, mastitisa. In je znano tudi to, da je njih življenje krajše (zaradi
siljenja v večjo mlečnost, takšna krava potrebuje krepko več energije – za tvorjenje
te, povečane količine mleka – pomeni, da se bolj izčrpava, posledično pomeni –
da živi krajše živetje).
Za »maščobne« prašiče je znano, da so krepko težji
(od mesnatih, in še bolj od tistih v-naravi-živečih), da je tudi njih zdravje
(prav zaradi teže) slabše, kajti – teža ne pritiska samo na okostje (na
hrbtenico in okončine), pač pa večja gmota terja tudi večjo prekrvavitev,
potemtakem terja večje (dodatno, močnejše) delovanje srca!
Za koruzo (krompir, grozdje…) je znano, da je z
genskim spreminjanjem postala dovzetnejša za bolezni (ja, res je, daje večjo
rodnost, morda tudi hitreje zraste), pa ne zmore dozoreti brez uporabe kemičnih
(zaščitnih) sredstev!
Za sadna drevesa je znano, da se hitro izčrpajo
(začne, malodane polno rojevati že v drugem letu svoje starosti, in rojeva dve,
tri leta, potem pa se rodnost zmanjša, in se krepko zmanjša - zato sadjarji, ki
svojo dejavnost temeljijo na teh, gensko spremenjenih drevesih, le-ta
zamenjujejo, na nekih štiri, morda pet let), obenem pa tudi zanje velja (kakor
za vse, kar smo spremenili iz v-naravi-samo-po-sebi-obstoječega v
na-drugačen-način-narejeno), da ne zmorejo pre/živeti (potemtakem tudi
rojevati) brez zaščitnih (kemičnih) sredstev!
In bi, potemtakem, ko bi pod te posamične primere »potegnil
črto«, lahko dospel do generalne ugotovitve, veljavne za VSE gensko spremenjene
vsebine: že res, da zagotavljajo večjo rodnost ( = večjo količino), a je res
tudi to, da so postale običajen predmet (in niso več »narava«, niso več tiste
vsebine, ki so v naravi smele živeti po svoje) izkoriščanja, in je res tudi to,
da jih MORAM s »kemijo« ščititi, potemtakem del taiste »kemije« tudi sam uživam,
ob čemer, sočasno, zastrupljam tudi zemljo, vodo, zrak! In to, mimogrede,
počnem samo zato, ker sodim v bebavo, obenem pa pogoltno, vrsto, v vrsto, ki se
posledic celo lastnega ravnanja »zaveda« šele takrat, ko se MORA z njimi
soočiti ( = ko je že prepozno)!
Mimogrede: kako bebavo se izkazuje nek
povprečnež, nek povprečen potrošnik, ko govori o »spoštovanju narave«!!!!
Kako,
za vraga, ne morem govoriti o genskem spreminjanju (o zabijanju žeblja) samo zaradi tega, ker ne vem S ČEM bo nekdo to
spreminjanje (zabitje žeblja) udejanjil?!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar