Še nekaj glasbe…

… takšne za dušo, bojda…

Ko je bila še bolj palček…

… kot, še vedno, je, se je s široko razprtima očkama, in z ušesi, ki sta vpijali še najdrobnejši delček zvoka, zasidrala pred zaslonom ter še poslednjo svojo poro hranila s takšnimi zvoki…

Kje si, Malo?

Štejem črte, bele črte,

prek hitečega neba,

vse v daljave so zazrte,

vsaka svojo pot ima,

kamorkoli se podajo,

najin jih pogled lovi,

zdaj pa mene zgolj imajo,

ker si daleč, daleč ti…

 

Dve, tri, sedem, se vrstijo,

na križ kraž povsem gredo,

se neba roké šibijo,

ko nenehno mrežo tko,

skupaj štejeva jih rada,

novih iščeva sledi,

zdaj pa vsa ta promenada

se brez tebe v nič godi…

Kot utrinek…

Oblakec cvetoč, da se Sonce zanj prime,

takrat, ko se trudno spočiti želi,

ob njem, v nedogled, prek neba neke rime,

da pticam podobno v pesmih doni…

 

Se vetrič nalahno raztresa cingljaje,

in Luna iz kota se polno smeji,

vse krošnje pa ritem objel je zibaje,

pod njimi potoček radóst žubori…

 

Na krilih, razpetih čez mlade vse trave,

v iskanje skrivnosti pozabljenih dni,

se misel hlepeče podaja v daljave,

da v njih, kot utrinek, za hip zaživi…

Čao, bela…

Takole, da v močvirski smrad malo zraka spustim…

Bodi (p)ozdravljen, slepi svet!

Koža, napolnjena z zrakom, zna olajšati živetje. Tako v športu, kakor tudi takrat, kadar se na vratu nahaja.

»Jesen življenja«…

Veliko sem jih slišal govoriti o tem, kako je starost lepa, pa… ne vem, ali so tako govorili zaradi tega, ker jim v starosti ni potrebno opravljati drugega dela, kot tistega, katerega si sami naložijo, ali pa, morda, zato, ker vsaka-tolažba-prav-pride, kakorkoli že…

 

Res je, jesen je čudovita, vse se obarva, pisanost dobesedno kipi, vendar, ko pogledaš, vidiš, da kipi – naravnost na tla. Pa se bolj pusto izkaže, na koncu, ko sokovi zaspijo, in mraz mrtvilo zajame…

 

Bolj kot razmišljam o starosti, bolj ugotavljam, da ima eno samo prednost – smeš biti utrujen in brez volje. Zato so tudi izmislili razna kvačkanja in sudokuje, da si starost vsaj z nečim »lepoto« zagotovi…

 

Kakopak, zavedam se, da so različni okusi, in tudi različne zadevščine, v katerih lepoto iščejo, ali zgolj »iščejo«, a kaj, ko pa meni nikdar ni predstavljalo nekega posebnega zadovoljstva jesti-piti-izločati-in-podobne-smiselnosti-živetja…