Včeraj
sem prejel v pregled lektorirano besedilo, pravzaprav predlagane spremembe, da
se opredelim glede predlaganega, za zbirko »Večerne, večerom razdane…«, obenem
pa sem prejel tudi uvodno besedo, neko mnenje o mojem pisanju, da tudi na to
pripomnim, v kolikor bi pripominjati imel…
Pišem,
ker v pisanju uživam, in se sam ne vračam k svojim zapisom, da bi jih bral, pa
v branju užival… berem izjemoma, denimo neke pesmi, namenjene otrokom, kadar
berem otroku, sicer pa nisem med tistimi, ki bi se ob lastnem naslajal, raje
stremim k temu, da bi ga presegel, vendar…
Danes
počnem prav to, berem lastno poezijo, kar dvakrat sproti jo berem. Sočasno imam
namreč odprt rokopis v izvirni podobi, in lektorirano besedilo, pa grem od
verza do verza, da bi morebitne razlike ugotovil, in se o njih odločil.
Dopuščam možnost, da zmorem neko vejico izpustiti, po nemarnosti, da pa bi jih
preveč zapisoval… ne, to pa bi se lahko le pomotoma pripetilo, je pa res, da
vejice uporabljam tudi za izpostavljanje, poudarjanje določenih delov zapisa,
in ne samo za slepo sledenje pravopisu. Kakorkoli že…
Na
uvodno besedo nimam pripomb, in si je tudi dovolil ne bi, kajti – gre za
podajanje mnenja o zbirki, in to mnenje zmore sebi zvesto ostati le v primeru,
da ostane kakršno je, nedotaknjeno. Bi sicer sam, morda, malček drugače, na
posameznih mestih, a generalno gledano mi je simpatično, zlasti, ker… ma, dva
delčka izvlečem, in ju tu obelodanim, delčka, katerima nekih ugovorov niti iskati
ne bi hotel…
»Zrelo
zrenje in občutenje sveta in življenja, sprijaznjenost, modrost, ki jo nabere
človek s časom življenja, avtor spretno in z izčiščenim izrazjem vkomponira v
ritmične verze. Ti božajo, grebejo, dejstvujejo in prijetno presenečajo s številnimi
novobesednimi tvorbami, kar učinkuje sveže, izvirno in izrazno zanimivo.«
»Intimizem
krepijo premišljene metafore s pretanjenim sporočilom, ki nas pregnete, da se
sprijaznimo z resnicami minevanja, želja, hrepenenj in bistva bivanja.«
In – ob
branju tega mnenja je bil eden izmed odzivov, mojih, vsaj nekdo, ki se ne drži
pravopisa kot pijanec plota, obenem pa je nepismen…
Kakorkoli
že – popravki niso barvno označeni, pa jih iščem, iz verza v verz, in gre,
kakor običajno, predvsem, če ne izključno, za vejice, ki so, po lektorjevem
mnenju, odvečne… jaz pa za vsako, kateri se v bran postavim, pojasnjujem, čemu,
za vraga, mora tam ostati, pa sem že šest ur oddelal, da sem skorajda do konca
rokopisa prispel. Še malo, morda ura, pa bo zaključen moj odziv… in bo, z njim,
korak več končnemu cilju naproti.
