Na
drugem bregu vse leži,
kar
svetu vedno prija,
pri
meni prav ničesar ni,
da
šlo bi v apetit,
na
drugem bregu se vrti
nenehna
parodija,
ki
žre, in ruši, in kazi,
da
vse bo šlo v rit!
Na
drugem bregu glad ničev,
pri
meni ne zaleže,
mi ni
za prizadevnost črev,
mi
ljubše je nebo,
na
drugem bregu velik hlev,
v
njem Dobro vse podleže,
povsod
pa čas dospet bo smel
do
dna, in v temó!