Drevje
se slači,
dneve
drugači,
še
malo pa bodo v pusti gnilobi,
mraz
veter vleče,
v
sivem preteče,
vrata
odprta moreči tesnobi…
Upe
vse mine
v
objemu praznine,
ni da
rojevalo žarke bi nade,
sonce
ne greje,
cvet
se ne smeje,
jutro
zadiha, pa mrak ga ukrade…
Ni komentarjev:
Objavite komentar