Ne da se umiti…

Se sonce je skrilo,

nebo odločilo,

da malo bo svet poškropilo,

ne da se več skriti,

ne da se tajiti,

da ga je dodobra umiti…

 

Preveč zaudarja

po moči vladarja,

boga vseh božjastnih, denarja,

se vse gomazeče

pod noge mu meče,

za koščke navidezne sreče…

 

A kaj, ko z nebesa

zaman srd se stresa,

v neumnem ne znajo čudesa,

ni upu leteti,

željám ne živeti,

kjer nič hoče v nekaj se vzpeti…