Kaj mi
danes je početi,
ko pa
se mi nič ne da,
tuji
ženejo obeti,
se
nabralo je vsega!
Resda
nujne so obveze,
in
obilen je seznam,
a na
njem, prav vse, brez veze,
pa
četudi dokončam.
Kar
popraviš, se pokvari,
kar
počistiš, zasmeti,
hrana
sitost ti ustvari,
ta pa
lakoto budi…
Se
ugodje ti poraja,
da
stranišče ga požre,
malo
tistega ostaja,
kar
življenja vredno je!
Ko pa
pesem v življenje spravim,
ko
zapišem misel, ali dve,
na
potep po svetu se odpravim,
morda
so odprta vrata kje…
Upanje,
vsaj takšno, mi ostaja,
ne
dočakam, da mi obrodi,
a brez
njega stežka bi do kraja,
vredno
je, dokler vsaj up živi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar