Ne čakaj, ne meri!

Daj, greva, pojdiva, veselju se mudi,

rado znova bi letelo,

je želja iskriva, spregledati je ni,

da ne pojde v zaman…

Ne čakaj, ne meri kaj bi lahko bilo,

bolje, da zastaviš smelo,

odprte so dveri, in jasno je nebo,

pa poišči si lep dan!

Naloži si volje, pa strumno v korak,

razpredena so vsa pota,

ti zna biti bolje, ugajal bo svež zrak,

in zadihaš polnih pljuč…

Ne čakaj, ne dvomi, se raje kar podaj,

tudi, če te čaka zmota,

se nič ne polomi, je vedno moč nazaj,

je izkušnja le nov ključ…

Kdor ne skusi, ta prav vselej bo živel

ne da bi začel živeti,

pesem daje le takrat, ko jo boš pel,

ko boš krenil z njo leteti…

Kogar zaustavi v nepoznano pot,

ta za plankami ostaja,

da, brez milosti, nenehno, in povsod,

v svoje prazno se razkraja…