Daj,
greva, pojdiva, veselju se mudi,
rado znova
bi letelo,
je
želja iskriva, spregledati je ni,
da ne
pojde v zaman…
Ne
čakaj, ne meri kaj bi lahko bilo,
bolje,
da zastaviš smelo,
odprte
so dveri, in jasno je nebo,
pa
poišči si lep dan!
Naloži
si volje, pa strumno v korak,
razpredena
so vsa pota,
ti zna
biti bolje, ugajal bo svež zrak,
in
zadihaš polnih pljuč…
Ne
čakaj, ne dvomi, se raje kar podaj,
tudi,
če te čaka zmota,
se nič
ne polomi, je vedno moč nazaj,
je izkušnja
le nov ključ…
Kdor ne
skusi, ta prav vselej bo živel
ne da
bi začel živeti,
pesem
daje le takrat, ko jo boš pel,
ko boš
krenil z njo leteti…
Kogar
zaustavi v nepoznano pot,
ta za
plankami ostaja,
da,
brez milosti, nenehno, in povsod,
v svoje
prazno se razkraja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar