Ko
mislim nate, mi je boleče,
ker tvoja
leta ne letijo v čas,
bi kar
kipeti morala od sreče,
pojoč
bi moral biti njihov glas…
Ko
mislim nate, v meni vse zajoče,
si kot
cvetlica, ki jo lomi dan,
mladost
te tare, in po mladem noče,
odganja,
gluha, vse besede stran…
Življenje
res ni najlepša zadeva,
a –
pusti druge, naj ves svet smrdi!
Poišči
to, kar tebe razodeva,
predaj se
temu, kar ti moč gradi!
Skušaj
dognati, kaj te res povleče,
v čem
ti dano najti je obraz,
ne išči
neke brezpogojne sreče,
naj gre
po svoje vseh ostalih plaz…
Ni komentarjev:
Objavite komentar