Ko se
zavrti, postavi svet na glavo,
vid se
zamegli, pa vidiš vse nepravo,
dober
in ljubeč, zlahka, se izpriča,
kot da
hujši je pesjan od samega hudiča!
Ko se
zavrti, in zameša štrene,
vse po
svoje zna, vse po svoje krene,
je vsak
glas zaman, kaj šele beseda,
zavrtenosti
resnica vsa lažnivo zgleda!
Ko se
zavrti, stežka bo zastalo,
upanje živi,
a ga je bolj malo,
spet,
morda, spomin se drugače skaže,
dokler
ga vrtenje novo zopet ne zamaže…
Ni komentarjev:
Objavite komentar