Na
svetu je tem, tako se vsaj zdi,
da kar
je enako, to skupaj drži,
na
plehko gre plehko, na kup gre ves pleh,
po
plehastih hodi poteh…
Ne
gresta, zaman, vkup noč in pa dan,
kot tudi
ne tožen, ob njem nasmejan,
le beda
gre z bedo, da v bednost se združi,
preti,
da krog sebe okuži…
Ni
ognja, da z vodo bi biti želel,
ni upa,
ki bi se z brezupom objel,
pač,
drek gre zgolj z drekom, tako se godi,
da drek
zgolj za drek nek živi…
Ni niti
neba, da šlo bi na tla,
ne vzame,
kdor rabi le to, da ti da,
stenica
s stenico, steničnost razvije,
zajeda,
in kri ti popije…
Prav
nič se ne da, narava je taka,
ob vsem
silnem dreku uživa kloaka,
a kaj,
ko tako tudi prav rado pride,
da ga
na površje zaide.
Ni komentarjev:
Objavite komentar