Včasih je treba reči NE!

Kadar hipa ne zamujaš,

roko v pomoč ponujaš,

kadar v želji ne omagaš,

da olajšaš, da pomagaš,

kadar te v žalost vleče,

če ob tebi je trpeče…

ti, takrat, sploh ni čakati,

sebe pohitiš dajati!

 

Kadar tuja solza hoče

delovati nate žgoče,

ti ne da miru užiti,

pač pa te hiti pekliti,

še način uspešno najde,

da v očeh se tvojih znajde…

ti, takrat, sploh ni čakati,

sebe pohitiš dajati!

 

Ni takrat ti škoda biti,

prizadevno se truditi,

ni ti škoda časa, volje,

le da bo na koncu bolje,

da dosežeš do uspeha,

do preprostega nasmeha…

ti, takrat, sploh ni čakati,

sebe pohitiš dajati!

 

Žal je včasih moč spoznati,

da hitel si se dajati

tistemu, ki se ti laže,

in nevreden se izkaže,

tistemu, ki zaboli,

nož ti v dušo zasadi…

Včasih treba znati je

zgolj poreči tisti – NE!