Ja,
res, nič ne prija ta štos,
ko vidiš,
da raste ti nos,
nekdo
te zanj vleče,
te
hkrati v koš meče,
razgalja
ti svet nekih silnih utvar,
tam,
kjer je zlagano
zaupanje
dano
nikoli
ni več, prav nikdar!
Prav
čudno se zdi ti, s strani,
ko gledaš,
kaj vse se godi,
za tabo
prihaja
laži
kar izdaja,
resnica
pa jemlje potreben si čas,
a slej
ko prej pride,
ji nič
ne uide,
in
sliši se, s časom, njen glas!
Skoz'
vrata s težavo že grem,
prevelik
moj nos je, to vem,
je
najprej zaupaj,
sledi
mu obupaj,
in
vzemi v zakup, da navaden si trot,
se ni
kaj jeziti,
ko
znajdeš se v riti,
le šaro
lažnivo vso vrzi čez plot!
Ni komentarjev:
Objavite komentar