Za kanček manj me je

Sem danes za kanček umrl.

Ah, kaj bi s tem, to dobro znam!

Le delček mi duše je črv požrl,

kaj morem, prav nič ne veljam…

 

Bolj kot se v jemanje razdajam,

manj vreden sem, vse bolj preklet,

vse bolj sem pošast, in vse bolj grd postajam,

ko dobro pomislim, le smet!

 

Bolj malo tako me ostaja,

pa kaj, itak vredno nič ni,

le sunek še rabim, da spravi do kraja,

vse tisto, kar v meni še tli…

 

Ni kaj, je prijetno spoznati,

svežilen je pljunek v obraz,

zakaj me, za vraga, še noče pobrati,

mi snuje še kakšen poraz?!

 

Ja, res je, srce mi še bije,

boleče, naj gre v krasne tri,

naj enkrat se že v tišino ovije,

da nič več nikdar ne boli!

 

Sem danes za kanček umrl.

Omembe nevredno je, vem.

Pa kaj, bom vse upe do konca zatrl,

ne rabim jih tam, kamor grem!